Ljubljana ni več ljubljena

Pomembnemu prispevku o kulturni politiki v prestolnici bi dodala še nekaj pripomb. Ob prispevkih o uničujočem vplivu na razvoj (alternativne) umetnosti zaradi manipulativnih vzvodov sodobnih tržnih prioritet se širši populaciji bralcev zlahka zdi, kot da berejo zgolj jamranja neke manjšine umetnikov, ki predstavljajo sistemsko neetablirane "autsajderje" in bi po logiki stvari pač radi več najbolj... Continue Reading →

Fantje s puško na rami in dekleta z metlo v roki

Obstajajo področja delovanja v življenju vsake skupnosti, ki izvirajo iz dovolj prvinskih in tradicionalno vzdržljivih vzgibov, da učinkovito dregnejo v čustven odziv slehernika, ki ima zagotovo vsaj svoje globoko vkoreninjeno mnenje o zadevi, če že ne neprebojnega stališča. Precej utemeljeno izpade varno prepričanje, da se v ospredje zagotovo ne bo prebila konstruktivna in resnicoljubna razprava... Continue Reading →

Politična komedija z bednim smislom za humor

Marjan Šarec je uprizoril najbolj beden "stand up" nastop v svoji provincialno slovenski komedijantski karieri. Trdi, da je za razpad vlade kriva predvsem Levica. Ker ni ubogala. Ker ni služila njegovim težavam s preštevanjem glasovalne baze v parlamentu. Šarcu sicer priznavam predvsem profesionalnost v funkciji imitatorja, ampak njegov poskus imitacije profesionalnega politika je pa prava... Continue Reading →

Stranišče ni zgolj stranišče

Tudi stranišče ni zgolj stranišče. Podpiram vsak predlog za spremembo, ki doprinese manj izključevanja in več svobode, ne da bi bila kršena svoboda drugega, hkrati pa ne podpiram nobenega predloga, ki je preprosto skregan z boljšo prakso in brez konstruktivne potrebe služi izključno za propagando določeni politični agendi. Takšna praksa se je kot zgled ponesrečeno... Continue Reading →

Jezero

Še nikoli prej Vedno znova se mi zdi krivično, kadar kritiki v imenu sodobne svete ažurnosti podajo svojo oceno nove nadaljevanke na sporedu že po prvem delu. Uvodna epizoda namreč praviloma v dobrem ali zlu odstopa od ritma in dramaturgije nadaljnjih sestavljank celote. Občinstvu se šele predstavijo ključni liki, atmosfera, zaplet ali rdeča nit pripovedi,... Continue Reading →

Narobe svet

Na družbenih omrežjih so se pojavili prispevki iz hrvaških medijev, v katerih poročajo, da nova aktualna finska predsednica vlade Sanna Marin predlaga zakon za skrajšanje delovnega časa na šesturne štiri delovne dni v tednu. Ko sem za delitev novice na Facebooku poskušala izbrskat poročanje slovenskega medija, sem našla samo različico na portalu, ki se imenuje Narobesvet.com. Eden... Continue Reading →

Sejem je pač sejem

Kar je preveč, je pa res preveč. Seveda se strinjam s protestom feminističnega društva in ostalih posameznikov zaradi nastopa in posebej ovekovečene promocije plesnivega ideološkega marša Romana Vodeba na knjižnem sejmu. Ampak! Hkrati menim, da je povsem nesprejemljivo, da se javni diskurz o knjižnem sejmu omeji zgolj na politična in pravnoformalna preizpraševanja o mejah demokracije,... Continue Reading →

Z idiotizmi nad domnevne idiotizme

Kolumna, ki je bila prvotno na RTV Slovenija objavljena pod naslovom Samo idioti se ne cepijo proti gripi, kasneje pa zaradi žaljivega naslavljanja pod spremenjenim naslovom Proti gripi se lahko cepiš že jutri zjutraj, je učna lekcija za telebane, kako spackat idiotski promocijski pamflet, kot da pametno naslavlja morebitne idiote. Osnovnošolska učna ura za razvoj... Continue Reading →

Gremo se igrat zdravnike

Imamo zakonodajo, ki dopušča, da sodniki na podlagi predloga tožilstva sodijo po svoji vesti. Načrtno nisem zapisala, da sodijo strokovno in posledično na podlagi vseh upoštevajočih dejstev, vključno z olajševalnimi okoliščinami. Ker točno vemo, da se zakonodaja in pravosodne odločitve še kako navezujejo na splošno mentaliteto, posledično ideologijo, politiko, norme in vrednotni sistem neke družbe.... Continue Reading →

Blog at WordPress.com.

Navzgor ↑